[ Pobierz całość w formacie PDF ]

iz grmovja nazaj v go0 ãavo. Potem je pa tudi on skoraj
stekel proti svojemu skritemu drevaku.
Na nebu so se priÏgale Ïe prve zvezde, ko je Oprezni
Srnjak pristal pod domaãim koli0 ãem. Pohitel je po po-
0 evnini navzgor. Pred veliko koão pod mogoãnim ro-
govjem orja0 kega jelena je sedel na klopi Ostrorogi Je-
len:
»No, kako?«
»Dobro.«
»Prav.«
Oprezni si je 0 el poiskat veãerjo. Ostrorogi je pa stis-
kal v roki zlati Ïelod in je sam zase ugotovil: »Îe samo
zavoljo tega mladca sem prav naredil, da sem si vzel za
ãetrto Ïeno Zorno Kalino. Pa naj poãne oni izdajalski
Lisjak kar koli. Ga Ïe uÏenemo.«
95
BOBRI 3: VRH BESeDA
Na Veliko jezero je priãela padati noã. V loãju pod
Brdom so zakrulili moãvirski pra0 iãi. Eeee, je Ostroro-
gi Jelen kljub sivi glavi in visokim letom 0 e vedno tenko
sli0 al.
96
BOBRI 3: VRH BESeDA
NAGLE ODPRAVE
strorogi Jelen je splezal z razglednega bresta, s ka-
Oterega se je bil razgledoval, si spet nadel oroÏje in
kakor prerojen odhitel z RoÏnega hriba po rebri navzdol
na breg Velikega jezera. Oprezni Srnjak, ki ga je sprem-
ljal, je pa z razpotegnjenimi koraki stopal za njim in raz-
mi0 ljal, kam se oãetu tako zelo mudi.
V drevak je Jelen kar planil. Grede je pa Ïe ukazal
Srnjaku veslati naravnost nazaj na koli0 ãe.
Voda v jezeru je bila ãista kakor redkokdaj. ·e pod ko-
li0 ãi ni bila kaj prida onesnaÏena.
Krepko je Oprezni zamahoval z veslom in drevak je
naglo drsel prek vodne gladine, v kateri se je kakor raz-
lito zlato odsvitalo sonce, ki se je povzpenjalo v mladem
jutru na jasno nebo.
Ostrorogi in Srnjak sta pristala. Preudarno kakor nek-
daj v polni mo0 ki moãi je 0 el sivoglavi Ostrorogi Jelen po
po0 evnini navzgor. Pred veliko koão, pod rogovjem
orja0 kega jelena, se je ustavil. Prislonil je sulico k steni
in se obrnil nazaj proti jezeru. Dvignil je roke in napra-
vil z dlanmi pred usta trobilo. Nato je globoko zajel sapo
in prav iz dna prsi mogoãno zarukal.
97
BOBRI 3: VRH BESeDA
Ne. To ni bil veã ruk navadnega jelena. Pred dokaj leti
so v Tihi globeli za Oblim hribom orja0 ki jeleni, po ka-
terih je Ostrorogi nosil ime, rukali tako silno. Sedaj jih
Ïe davno ni veã. Jih je negospodarni Neokretni Karp vse
polovil v jame. Drugod pa okrog Velikega jezera Ïe do-
kaj prej niã veã Ïiveli.
Ostrorogega ruk je pretresel koli0 ãe pod RoÏnim hri-
bom. Razlegel se je prek vodne planjave in daleã na-
okrog v go0 ãave. Srnjaka je kar vrglo iz drevaka na pri-
stajni most. Zgoraj na mosti0 ãu so se zgrinjali okrog
sivolasega poglavarja oboroÏeni mladci in moÏje. Iz koã
so prihajale Ïenske. In otroci so tekali naokrog. Koli0 ãe
Ostrorogega Jelena se je vznemirilo kakor mravlji0 ãe, ãe
dregne0 s 0 ibo vanj. Spodaj na jezeru pa so od vseh stra-
ni hiteli drevaki proti domaãemu koli0 ãu. Jelen ni ãakal,
da bi veslaãi pristali. Dvignil je obe roki v vi0 ino ust in 
ukazal:
»Vsi! Dvakrat zapored!«
MoÏje in mladci so napravili z rokami trobila pred
usta. Z mosti0 ãa Ostrorogega Jelena se je odtrgal ruk, da
je glu0 il u0 esa. Nato je vse obmolknilo in prisluhnilo.
Ostrorogovci so prav razumeli, da gospodar sklicuje
ves rod. Vse do zadnjega. Prvi ruk se je odzval z vrha
RoÏnega hriba. Koj za njim iz laza na Brdu. In potem 0 e
drugi. In preden se je sonce dvignilo za dober seÏenj na
nebu, je oãetov ruk dosegel Ïe tudi prvorojenca Vztraj-
98
BOBRI 3: VRH BESeDA
nega Volka, ki je v koncu Dolge doline pravkar razdeval
uplenjenega losa. âeprav so bili njegovi lovci z njim
vred laãni, je ukazal Vztrajni pogasiti ogenj in se koj
spustil s plenom v drevakih po Dolgem potoku navzdol
proti domu.
Ostrorogi na koli0 ãu je pa ukazal 0 e tretji, trojni ruk.
Togotni glasovi so se pognali prek vodne gladine. Zde-
lo se je, da so narahlo vzvalovili Veliko jezero. Nato pa.
Psst! Vsi so napeli u0 esa. Nobene besedice si ni upal
nihãe ãrhniti. Le dojenãek je zajokal v naroãju neke de-
kle. BrÏ ga je odnesla v koão in ga utolaÏila. Ostrorogov-
ci pa so prisluhnili.
Spet sta se odzvala RoÏni vrh in Brdo in 0 e drugi. Ko
je Ïe vse utihnilo, je pa izpod Ple0 ivce sem, nizko kakor
pod vodo, zamolklo prigrmelo rulenje tura.
MoÏje in mladci so poskoãili in zavihteli oroÏje:
»Turovci izzivajo. Nadnje!«
Ostrorogi je jezno zablisnil z oãmi in pokazal poru-
menele zobe. Ni se prestopil. Je pa v njem vse zavrelo.
Prav niã ni dvomil, da do noãi Turovce ugonobi. Seve-
da bi tudi sam izgubil dokaj ljudi. Kako naj se potem
upre ãrnolasim vzhodnjakom!
Kakor nikogar drugega na koli0 ãu je rulenje Turovcev
vznemirilo Jezerno RoÏo. Îe vsa siva je pri0 la iz koãe in
zaskrbljeno proseãe pogedala Ostrorogega. Jelen je koj
99
BOBRI 3: VRH BESeDA
uganil misli svoje prve Ïene. Glasno, da so lahko vsi sli-
0 ali, jo je pomiril:
»Ne boj se, Jezerna RoÏa! Ne sklicujem rodu za boj
proti nikomur izmed jezerjanov. Se moramo najprej
otresti tujcev. Sami se Ïe pozneje pomenimo. Pa ne z
oroÏjem. Prekletstvo nanj, kdor prvi prelije kri bratov-
skih rodov.«
»Na tako visokem vrhu, kakor sedaj, 0 e nikoli ni stal
slovito preudarni Ostrorogi Jelen.«
Oglasila se je bila Bela Ovca. Nihãe ni videl, kdaj je
stopila med vhod velike koãe. Sedaj je stala tam vsa bela [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]